Z naglim razvojem embalažne industrije se postopoma razvijajo in široko uporabljajo lahki in enostavni za transport embalažni materiali. Vendar pa lahko delovanje teh novih embalažnih materialov, zlasti njihova kisikova pregrada, izpolnjuje zahteve glede kakovosti embalaže izdelkov. To je skupna skrb potrošnikov, uporabnikov in proizvajalcev embalažnih izdelkov ter agencij za inšpekcijo kakovosti na vseh ravneh. Danes bomo razpravljali o glavnih točkah testiranja prepustnosti kisika pri embalaži za živila.
Hitrost prenosa kisika se meri s pritrditvijo embalaže na preskusno napravo in doseganjem ravnovesja v preskusnem okolju. Kisik se uporablja kot preskusni plin, dušik pa kot nosilni plin, da se ustvari določena razlika v koncentraciji kisika med zunanjostjo in notranjostjo embalaže. Metode za preskušanje prepustnosti embalaže za živila so predvsem metoda diferencialnega tlaka in izobarična metoda, med katerimi je najpogosteje uporabljena metoda diferencialnega tlaka. Metoda razlike tlaka se deli v dve kategoriji: metoda vakuumske razlike tlaka in metoda pozitivne razlike tlaka, pri čemer je vakuumska metoda najbolj reprezentativna preskusna metoda med metodo razlike tlaka. Je tudi najnatančnejša preskusna metoda za preskusne podatke, saj se za preskušanje prepustnosti embalažnih materialov uporablja širok nabor preskusnih plinov, kot so kisik, zrak, ogljikov dioksid in drugi plini, pri čemer se uporablja standardna metoda za preskušanje prepustnosti plastičnih folij in folij za plin GB/T1038-2000.
Načelo preskusa je, da se z vzorcem prepustna komora loči na dva ločena prostora, najprej se obe strani vzorca vakuumsko sesujeta, nato pa se ena stran (stran visokega tlaka) napolni s testnim plinom z absolutnim tlakom 0,1 MPa, medtem ko druga stran (stran nizkega tlaka) ostane v vakuumu. To ustvari razliko tlaka testnega plina 0,1 MPa na obeh straneh vzorca, testni plin pa prodre skozi film na stran nizkega tlaka in povzroči spremembo tlaka na strani nizkega tlaka.
Številni rezultati testov kažejo, da je prepustnost kisika pri embalaži za sveže mleko med 200 in 300, rok uporabnosti v hladilniku pa je približno 10 dni, prepustnost kisika pa med 100 in 150, do 20 dni. Če je prepustnost kisika pod 5, lahko rok uporabnosti doseže več kot 1 mesec. Pri kuhanih mesnih izdelkih je treba biti pozoren ne le na količino prepustnosti kisika v materialu, da se prepreči oksidacija in kvarjenje mesnih izdelkov. Paziti je treba tudi na odpornost materiala proti vlagi. Pri ocvrti hrani, kot so instant rezanci, napihnjena hrana in embalažni materiali, se te prepustnosti ne sme zanemariti. Embalaža takšnih živil je namenjena predvsem preprečevanju oksidacije in žarkosti izdelka. Za doseganje zrakotesnosti, zračne izolacije, svetlobne in plinske pregrade se običajno uporablja vakuumsko aluminizirana folija. Testiranje je pokazalo, da mora biti splošna prepustnost kisika pri takšni embalaži pod 3, prepustnost vlage pa pod 2; na trgu je pogostejša embalaža s plinsko obdelavo. Ne le za nadzor količine prepustnosti kisika skozi material, obstajajo tudi določene zahteve za prepustnost ogljikovega dioksida.
Čas objave: 24. februar 2023