Kot vsi vemo, so se sledi plastičnih vrečk razširile skoraj po vsem svetu, od hrupnih mestnih središč do nedostopnih krajev, bele številke onesnaženja pa postajajo vse hujše. Razgradnja te plastike traja stotine let. Tako imenovana razgradnja je le nadomestitev obstoja manjše mikroplastike. Njeni delci lahko dosežejo velikost mikronov ali celo nanometrov, pri čemer tvorijo mešanico heterogenih plastičnih delcev različnih oblik. S prostim očesom jih je pogosto težko opaziti.
Z nadaljnjim naraščanjem pozornosti ljudi do onesnaževanja s plastiko se je izraz »mikroplastika« vse bolj pojavljal v človeškem spoznanju in postopoma pritegnil pozornost vseh družbenih slojev. Kaj torej so mikroplastike? Na splošno velja, da so premer manjši od 5 mm, predvsem iz majhnih plastičnih delcev, ki se neposredno odvajajo v okolje, in plastičnih delcev, ki nastanejo pri razgradnji velikih plastičnih odpadkov.
Mikroplastika je majhna in jo je s prostim očesom težko videti, vendar je njena adsorpcijska sposobnost zelo močna. Ko se združi z obstoječimi onesnaževalci v morskem okolju, tvori onesnaževalno kroglo, ki jo oceanski tokovi odnašajo na različna mesta, s čimer se obseg onesnaženja še poveča. Ker je premer mikroplastike manjši, jo živali v oceanu bolj verjetno zaužijejo, kar vpliva na njihovo rast, razvoj in razmnoževanje ter moti ravnovesje življenja. Vstop v telo morskih organizmov in nato v človeško telo prek prehranjevalne verige ima velik vpliv na zdravje ljudi in ga ogroža.
Ker so mikroplastika prenašalci onesnaževanja, so znani tudi kot »PM2,5 v oceanu«. Zato se slikovito imenujejo tudi »PM2,5 v industriji plastike«.
Že leta 2014 je bila mikroplastika uvrščena med deset perečih okoljskih problemov. Z izboljšanjem ozaveščenosti ljudi o varstvu morja in zdravju morskega okolja je mikroplastika postala vroča tema v morskih znanstvenih raziskavah.
Mikroplastika je danes povsod in iz številnih gospodinjskih izdelkov, ki jih uporabljamo, lahko mikroplastika pride v vodni sistem. Lahko vstopi v krvni obtok okolja, v ocean iz tovarn ali zraka ali rek ali pa v ozračje, kjer delci mikroplastike v ozračju padejo na tla zaradi vremenskih pojavov, kot sta dež in sneg, in nato vstopijo v zemljo, ali pa rečni sistem vstopi v biološki cikel in končno pride v človeški krvni obtok prek biološkega cikla. Prisotna je povsod v zraku, ki ga dihamo, v vodi, ki jo pijemo.
Živali iz nižjih vrst prehranjevalne verige zlahka pojedo potujočo mikroplastiko. Mikroplastike ni mogoče prebaviti in lahko ves čas obstaja le v želodcu, kjer zaseda prostor in povzroča bolezni ali celo smrt živali; živali na dnu prehranjevalne verige bodo pojedle živali iz višjih vrst. Na vrhu prehranjevalne verige so ljudje. V telesu je veliko število mikroplastike. Po zaužitju s strani ljudi ti neprebavljivi majhni delci povzročijo nepredvidljivo škodo ljudem.
Zmanjšanje plastičnih odpadkov in omejevanje širjenja mikroplastike je neizogibna skupna odgovornost človeštva.
Rešitev za mikroplastiko je zmanjšanje ali odprava vira onesnaževanja pri samem vzroku, zavračanje uporabe plastičnih vrečk, ki vsebujejo plastiko, in izogibanje odlaganju plastičnih odpadkov ali sežiganju; odstranjevanje odpadkov na enoten in onesnaževalni način ali njihovo globoko zakopavanje; podpora »prepovedi plastike« in širjenje izobraževanja o »prepovedi plastike«, da bodo ljudje pozorni na mikroplastiko in druga vedenja, ki škodujejo naravnemu okolju, ter da bodo razumeli, da smo ljudje tesno povezani z naravo.
Z vsakim posameznikom, z lastnimi prizadevanji vsakega posameznika, lahko naredimo naravno okolje čistejše in omogočimo razumno delovanje naravnega kroženja.
Čas objave: 25. februar 2022